OKTOBER 2015: DIALOG

29.10.2015

Dialog ne more obstajati brez skromnosti. - Paulo Freire

Dialog je lahko vojna, soočenje dveh strani, ki se borita za zmago, prevlado, svoj prav. In v tem primeru je dialog agresiven, tekmovalen, manipulativen. Ali pa hladen, brez sočutja, poslušanja, razumevanja. In tak dialog povzroča škodo. Predvsem nam, ker si ne dovoljujemo izkoristiti potenciala dialoga.

Na drugi strani pa imamo dialog, ki transformira vpletene vanj. Predpogoj za to je seveda sprememba, rast, izstop iz cone udobja, soočenje s svojo manj prijetno platjo, nastavljanje ogledala. Zato se včasih zdi, da tudi ta dialog povzroča škodo – ker prizadene, včasih boli. In iz nas, ko smo v »pravem« dialogu, potegne vse, kar smo. Na to pa moramo biti pripravljeni in vstopiti v dialog s spoštovanjem – do sebe in vseh vpletenih vanj. In kar je morda najtežje, resnično poslušati! Ne le druge strani, ampak tudi sebe, tega, kar dialog sproža v nas, na katere naše gumbe pritiska in katere temne kotičke osvetljuje. Zato se je pomembno spraševati o našem odzivu na dialog, ne zgolj o tem, kaj je bilo v dialogu povedano. Le tako si namreč dovolimo, da nas dialog transformira.

In prav zato, ker je (del) procesa dialoga lahko neprijeten, znamo biti pravi mojstri izogibanja. Namesto, da bi se odprli dialogu in poslušali kaj nam prinese, se zapremo, napadamo, ignoriramo, vnaprej predvidevamo, podcenjujemo, posplošujemo, iščemo krivce zunaj nas. Si nadenemo masko, da bi prikrili naš strah – pred novim, neznanim, pred soočenjem s samim sabo. In naj se tako trudimo, dialogu v sebi nikoli ne ubežimo. Zato je bolj smiselno zgrabiti vsako priložnost, ki nam jo ponuja dialog. Da torej sprejmemo izziv in stopimo na pot transformacije. Če nič drugega, da bo dialog s samim sabo bolj prijeten.

Pogum je tisto, kar potrebuješ, da vstaneš in spregovoriš, je pa tudi to, kar potrebuješ, da se ustaviš in prisluhneš. - Winston Churchill

<<  prejšnji  naslednji >>