MAREC 2018: PLESATI NA ROBU KAOSA

15.03.2018

Plesati na robu kaosa 

V teorijah vodenja ter upravljanja je kaos na prvi pogled vsiljivec, ki se mu želimo izogniti. Kaj pa se zgodi, če sprejmemo njegova pravila? 

V svetu, kjer težimo k temu, da so situacije in scenariji (popolnoma) predvidljivi namreč ni prostora za odstopanja. Na pravila in navodila se zanašamo zato, da zagotavljajo red. S tem pogledom na svet prevladujoče teorije vodenja težko razložijo kaos kakorkoli drugače kot negativno situacijo, ki se zgodi kot posledica neupoštevanja pravil in seznamov zadolžitev. Vendar ta negativen prizvok kaosa vzdrži le, če sisteme  razumemo kot stroje, ki so neodvisni od okolja in odnosov, in jih je možno upravljati s pritiskom na gumb.

Če pa, nasprotno, sisteme razumemo kot mnoštvo odnosov med posameznimi deli znotraj in izven teh sistemov, ki so se sposobni samoorganizirati, pa se na kaos lahko naslonimo kot na pozitivno energijo. V takšnem razumevanju sveta se vedno gibljemo v mejnih situacijah, v katerih kar naenkrat ni več varovalk v obliki pravil, na katere bi lahko preložili (popolno) odgovornost za to, da se nekaj zgodi točno tako, kot smo vnaprej predvideli. Nič več namreč ni odvisno zgolj od nas, in hkrati na vse, kar je okoli nas, vplivamo tudi mi. Vodenje takšnih sistemov se ne naslanja (zgolj) na pravila, temveč potrebuje drugačen pristop. Vodje s tovrstnim pogledom na sisteme se v svojem vodenju zanesejo na sposobnost samoorganizacije ter svojo vlogo razumejo predvsem v osmišljanju skupnega namena, varovanju skupnih vrednot ter zagotavljanju zaupanja za odprto komunikacijo in delovanje. Na ta način kvantni vodje ustvarjajo varen prostor znotraj fluidnih meja z namenom, da lahko posamezni deli znotraj sistema te meje raziskujejo in jih premikajo. V tovrstnem pogledu na sisteme kar naenkrat vloga vodje ni več (predvsem) oblikovanje pravilnikov ter seznamov zadolžitev. Naloga kvantnega vodje je razvoj pogojev, ki omogočajo prostor za kreativnost, razvoj in svobodo – konstruktiven kaos. Kar včasih pomeni tudi zavestno ustvarjanje na videz kaotičnih trenutkov z namenom, da se razširijo meje plesišča.