MAREC 2016: ZAKLJUČEVANJE

31.03.2016

Umetnost premikanja naprej leži v razumevanju, kaj pustiti za sabo. - Seth Godin 

Zaključek je nujna stalnica vsakega začetka. Vse, kar se začne, se vselej tudi zaključi. Tako ali drugače. Nekatere stvari zlahka zaključimo, druge zaključimo s cmokom v grlu, z nekaterimi pa enostavno ne (z)moremo ali nočemo zaključiti.

Včasih nam zaključevanje dobro dene in nam prinese občutek zadovoljstva. Znanstveniki so dognali, da naše telo ob zaključku nalog preplavi dopamin. Dejansko se tudi telesno počutimo bolje, kot takrat, ko smo imeli pred sabo kup opravkov in nalog, ob katerih nas radi spremljajo občutki nelagodja in pritiskov. Zato črtanje nalog s seznama opravkov res prija. Take zaključke imamo običajno radi, saj nam prinašajo občutek dokončanja, izpolnitve ali nekega dosežka.

Dobro se počutimo tudi, kadar zaključimo z večjimi zadevami, z obdobji, ki so za nas naporni, težki in mučni. »Hujše je za nami,« se tolažimo. Kljub temu, da moramo v njihovo zaključevanje vložiti ogromno truda, energije, izpuljenih las in pogrizenih nohtov, se ob zaključku počutimo lažji, svobodnejši. 

A niso vsi zaključki tako prijetni. Spomnimo se, kako težko sprejmemo tiste zaključke, za katere vsi dobro vemo, da se bodo nekoč dogodili, pa o njih raje ne razmišljamo, ker je že sama misel nanje neprijetna in nam povzroči občutke tesnobe. Kako težko sprejmemo zaključke tistih stvari, odnosov, obdobij, ki so nam prijetni, jih imamo radi in nam prinašajo zadovoljstvo. Najsi bo to zaključek dobre knjige ali izguba službe. Ne pravim, da moramo na vsakem koraku razmišljati o tem, kaj hudega se nam lahko zgodi, kdo nas bo zapustil ali zaključil z nami. Le to, da poskusimo čim bolj čuječno in polno živeti vsak trenutek svojega življenja z zavedanjem, da bo, kot je »vsega lepega enkrat konec«, tudi vsega neprijetnega in slabega konec. Ker se vse, kar se začne, vselej tudi zaključi. Neizogibno.  

 

Zapri kakšna vrata. Pa ne zaradi ponosa, nesposobnosti ali arogance, temveč zato, ker preprosto več nikamor ne vodijo. - Paulo Coelho

<<  prejšnji  naslednji >>