JULIJ 2015: POTENCIAL

31.07.2015

"Če si vedno prizadevaš biti normalen, ne boš nikoli vedel, kako neverjeten si lahko." - Maya Angelou

Ali potencial sploh ima meje ali pa si jih postavljamo zgolj mi sami? Ima vseeno tudi pasti, v katere lahko pademo? Smo pripravljeni prevzeti lastno odgovornost za njegovo raziskovanje in aktiviranje? V kolikšni meri pa sploh vidimo ter spodbujamo potencial ljudi in okolja okoli nas?

Morda je največji potencial v samem zavedanju potencialov, ki jih imamo, in to ne le mi osebno. Da s tem ko sanjamo in si zastavljamo nove in nove cilje, tudi uvidimo, kako si pogosto postavljamo (pre)ozke meje in si ne dovolimo pogledati izven svoje ''cone udobja''. Da prestopimo tisti prvi korak omejujočega nas strahu ter dopustimo, da se nam odpre nek nov svet in neskončnost sproščenega potenciala. Da torej začnemo z delom in možnostmi razvoja, čeprav je pot neredko negotova in nepredvidljiva.

Na njej lahko zato prav samozavedanje predstavlja neke vrste osnovo, iz katere izhajamo. Naše videnje potencialov je namreč bistveno povezano z našo samopodobo: kako se vidimo ali kaj verjamemo o nas samih. Skozi večni proces učenja in soočanja z mnenji drugih pa je verjetno enako ključno, da nas spremlja zavedanje tako svojih pozitivnih kot negativnih lastnosti. Pogosto pa  zanemarjamo tudi drugo temeljno plat – da si do neke mere sami vzpostavljamo pogoje za uresničevanje svojih potencialov in kreiramo okoliščine, ki jih spodbujajo in podpirajo ali obratno.

Ravno zato je bistveno, da pri sebi razčistimo, kaj nam je pomembno. Osebni potencial, ki ga tako rekoč sami upravljamo, je namreč nekaj nam lastnega in edinstvenega. Pri delu, ki se ga nato lotimo s predanostjo, pa bo težje primanjkovalo truda in vztrajnosti kot tudi poguma, hkrati pa celo nima smisla, če ne izhaja iz zadovoljstva. Pozitivnost, ki sledi iz tega, pa se hitro širi med ljudi okoli nas, nenazadnje pa smo posledično tudi sami bolj odprti do njih in okolja nasploh. Ne zaviramo namreč njihovih možnosti in vidimo več nevarnosti v njihovem spregledanju.

Z zavedanjem dejstva bivanja v skupnosti pa si lahko postavimo še vprašanje: kako se vsi obnašamo do tistega potenciala, ki ga upravljamo skupaj?

Neprekinjen trud - ne moč ali inteligentnost - je ključ do sprostitve našega potenciala. - Winston Churchill

<<  prejšnji  naslednji >>