AVGUST 2015: SODELOVANJE / POVEZOVANJE

31.08.2015

Najvišje spleza tisti,  ki pri plezanju pomaga drugim. - Gerog Matthew Adams

Kakšen je odnos med sodelovanjem in povezovanjem in ali je eno sploh možno brez drugega? Ali se danes vedno bolj zavedamo njune pomembnosti ali že pretiravamo v sledenju goli besedi in se  povezujemo v prazno? Na čem ju snujemo? Ali smo pripravljeni sprejeti tudi tisto njuno plat lekcij, ko ne tečeta gladko?

Povezovanje in govor o pomembnosti sodelovanja se zdita dandanes vsesplošno prisotna. Bolj ko smo ambiciozni, bolj se namreč zavedamo, da sami verjetno ne bomo zmogli vsega. A se ravno zato kaže v različnih oblikah, od površnega mreženja na podlagi interesov do globljih osebnih povezav in zaupanja. Po eni strani so brez-interesne povezave najbolj pristne, po drugi strani pa se lahko vprašamo, zakaj interes razumemo tako negativno. Ali ni vedno prisoten vsaj nek osebni, čeprav čisto nepreračunljivi interes? Zakaj ga sploh vedno tako avtomatično mešamo zraven?

V odnosu do povezovanja sodelovanje pogosto razumemo kot njegovo posledico, ki se pač zgodi ali ne, čeprav je odnos seveda neredko obrnjen. V poplavi izpostavljajočih se odnosov in kontaktov smo prisiljeni v nek mehanizem selekcije in postavljanja prioritet ter v odpoved izkazovanja zanimanja iz gole vljudnosti in ne iskrene pripravljenosti po sodelovanju. Vsak ima namreč svoje meje, tako časovne kot tudi tiste po potrebi lastnega prostora. Iz te perspektive je bistveno, s kom vzpostavljamo stike in kako nadalje gradimo odnos skozi ujemanje vrednot ali skupnega cilja. Tako lahko resnično izmenjujemo ideje in soustvarjamo, ne da bi delovali iz strahu, ljubosumja in podobnih negativnih predpostavk.

Na noben način pa se ne moremo izogniti izzivom, ki jih postavlja poskus sestavljanja skupaj različnih individuumov z raznolikimi osebnostmi in pogledi. Vsaka skupina je živ organizem in hitro vidimo, da je prav takrat, ko morda nismo vsi na isti valovni dolžini in smo primorani v kompromise, najboljša priložnost za rast in razvoj. Zato pa moramo izhajati iz odprtosti in spoštovanja do vseh in vsega, najprej sebe in svoje notranje povezave. Ravno iz tega bomo lahko v drugem videli celostnega človeka, ga iskreno poslušali ter se zavedali svoje svobode kot tudi odgovornosti. In v tem širjenju prostora ne bomo pozabili na spoštovanje izvora. 

Človeško življenje ni samo njegovo. Kdor ga hoče oblikovati, mora imeti pomoč svoje okolice, ali pa mu bo spodletelo. - Radindranth Tagore

<<  prejšnji  naslednji >>