APRIL 2015: LJUBEZEN

18.06.2015

Ljubezen je ključ, ki pri človeku vse odpira. - Hippel


Ali je lahko ljubezen prisotna vedno pri opravljanju najrazličnejših dejanj? Kako je torej videti, ko delamo z ljubeznijo? V kakšnem odnosu je z našim lastnim jazom? In ali se po drugi strani v odnosu do drugih vedno kaže zgolj v najbolj samoumevnih oblikah prijaznosti?

Ljubezen je morda težko ulovljiva v definicijah, pa vendar jo, ko je prisotna, hitro zaznamo. Kot  nekakšno življenjsko energijo, ki teče v ozadju dejanj, kot strast in sočutje, kot sprejemanje in ne-egocentričnost, nenazadnje kot osnovo, iz katere gradimo. Zdi se, da je zanjo potreben stik s samim sabo in da iz njega sploh izhaja, zato je najprej nekaj, kar se kaže v odnosu do nas samih. Je začetek, ki pa se skozi učenje v resnici nikoli ne konča in nas spodbuja, da delamo korake naprej in tudi tiste najbolj drzne.

V notranjem stiku z njo jo živimo ne samo do svojih bližnjih, ampak z vsemi, jo dajemo v odnosu ne-pričakovanja povrnitve. Ne gre namreč za trgovsko menjavo, čeprav se nam njena prisotnost slej ko prej na nek način skoraj zagotovo vrne in z njenim dajanjem sami v bistvu nič ne izgubimo. Skozi njene oči drugega dejansko vidimo kot človeka in samostojno živo bitje, zato stoji na strani tolerance in ne sojenja drugih ali poskušanja spremeniti jih. To pa vsekakor vedno ostaja izziv, še posebej ko se redno oglaša naš ego in blokira njen tok.

Vse to se kaže tudi v poslu, ko delujemo v interesu strank in poslovnih partnerjev, jih resnično poslušamo ter z njimi gradimo korekten in dolgoročen odnos. Ko se vrednote in zgodbe ujamejo ter v svoje delo dajemo sebe in svoj trud, pa čeprav ne za vsako ceno. Ne izključuje namreč zaščite nas samih, možnosti reči ''ne'' in postavljanja meje. Nenazadnje v odnosu do drugih včasih zahteva tudi strogost kot obliko pomoči, celo ko ta na prvi pogled deluje neprijazna.

Ljubezen torej pomeni zvestobo samemu sebi in iskrenost ter odgovornost do soljudi, predvsem pa širjenje in gojenje njenega polja skozi lastni zgled. Pri tem pa nas lahko še posebej spodbuja spremljajoči občutek smisla in izpolnjenosti ter zvedavosti in poguma, ki ga s tem podarjamo sebi in drugim.

Ko se boš ozrl nazaj na svoje življenje, boš ugotovil, da so bili trenutki, ko si resnično živel, tisti trenutki, ko si nekaj storil v duhu ljubezni. - Henry DRUMMOND 

 

<<  prejšnji    naslednji >>