Zavarovalnica Vzajemna in BB Consulting: Trajnost in premislek o odnosu do potrebnih sprememb

11.01.2022

Vabimo vas k branju tretjega iz serije člankov, ki je nastal v sodelovanju z našim naročnikom zavarovalnico Vzajemna, s katero smo pot transformacije začeli v letih 2017/2018 s projektom razvoja ključnih kadrov Vzajemne in ga v različnih oblikah nadaljujemo še danes.
 
Serijo člankov sta v sodelovanju z ekipami pripravila Anja Šerc, BB Consulting, in Andrej Šercer, Vzajemna. 
 
Tiskana verzija članka je izšla v decembrski interni publikaciji Vzajemne Varuhov utrip.
 

Trajnost – bo Vzajemna »trend follower« ali »trendsetter«?

V preteklih dveh člankih na temo trajnosti smo se ozrli na prehojeno pot ter spremembe, ki smo jih že integrirali v naše sisteme, procese, produkte. V tem zadnjem v seriji treh člankov se osredotočamo na prihodnost in premislek o odnosu do potrebnih sprememb.

Izhajamo iz prepričanja, da bistvo trajnostnega razvoja v prihodnosti naše zavarovalnice ni zgolj v odzivanju na zunanje okoliščine, kot so na primer nove regulatorne zahteve ali pasivno sledenje trenutnim trendom, temveč v ponovnem vsebinskem razmisleku o vrednosti, ki jo lahko in jo želimo na dolgi rok ustvariti s svojim poslovanjem. Ključno vprašanje, na katero si zato moramo odgovoriti, je: »Za koga in kakšno vrednost ustvarjamo in kakšne posledice bo to imelo na nadaljnji razvoj Vzajemne, njenih deležnikov in širše skupnosti ter tudi okolja?«

 

POZITIVNA MOTIVACIJA: POGOJ ZA PREMIK OD MORATI K ŽELETI IN VERJETI

V vpeljavo sprememb nas (pre)večkrat prisilijo zunanje okoliščine, kar pomeni, da se na spremembe odzivamo reaktivno in ne proaktivno. Reaktivno vodenje pomeni, da svoje delovanje načrtujemo s pozicije zunanjih pričakovanj, groženj in tveganj ne-reagiranja na določene situacije. Značilnosti tovrstnega vodenja so delovanje iz strahu pred izgubo (tržnega deleža, ključnih ljudi, ugleda ipd.), iskanje zunanjih krivcev, zamujene priložnosti, kratkoročno načrtovanje in (pre)pogosto nizka stopnja zavzetosti zaposlenih. Prehod iz reaktivnosti v proaktivnost od organizacij zahteva, da opredelijo svoje poslanstvo in vrednote, definirajo svojo vizijo ter opredelijo notranje priložnosti in poslanstvo, ki izhaja iz njihove osnovne poslovne dejavnosti, razumevanja potreb deležnikov ter potenciala zaposlenih. In Vzajemna vse to že ima. Na ta način energijo črpamo iz pozitivne notranje motivacije, ki v naše delovanje in razmišljanje prinaša druge lastnosti, kot so: proaktivnost, sodelovanje, želja po učenju ipd.

Skozi naše delo zato ozaveščamo pomen sodelovanja (znotraj in izven Vzajemne), kritičnega in sistemskega razmišljanja (razumevanja širšega konteksta in potreb deležnikov), stalnega učenja (raziskovanja ter obvladovanja poslovanja) in samozavedanja (individualnega in organizacijskega). Cilj naših prizadevanj je ozaveščanje potreb vseh deležnikov, obvladovanje kompleksnih izzivov in sistemsko delovanje. Vse troje potrebujemo, če želimo načrtovati poslovne modele skladno s priložnostmi in zahtevami trajnostnega razvoja.

Veliko vprašanje ostaja, kaj lahko iz krize, ki jo je prinesel covid-19, prenesemo v naše delovanje, poslovanje in razmišljanje, da se bolje pripravimo na vodenje v svetu, ki ga čaka spopadanje s klimatskimi spremembami, družbenimi neenakostmi in zastarelimi družbenimi institucijami. To so tista velika vprašanja, ki si jih postavimo, ko se sprašujemo, zakaj je sprememba nujna. Odprto pa ostaja, kakšno vlogo bomo v tem odigrali in kakšno vrednost znamo, zmoremo in nenazadnje želimo ustvarjati kot gospodarski subjekt.

Dobro oblikovano poslanstvo (Predani zdravju. Predani vam.) opredeli vrednost, ki jo Vzajemna ustvarja za stranke, zaposlene, družbo in okolje. Moč poslanstva je v motivaciji za delovanje, njegova moč pa sloni na tem, kako je ta vrednost opredeljena in spoštovana na strateški ravni ter v vsakodnevnem delovanju. Zato je eno od temeljnih vodstvenih orodij, ki nam pomagajo pri vpeljavi trajnosti, sistem uravnoteženih kazalnikov – učinki poslovanja na ustvarjeno družbeno, ekonomsko in okoljsko vrednost, spremljano in merjeno s finančnega vidika, vidika strank, procesov in tehnologije, zaposlenih, ter širše družbe in okolja.

 

NAZAJ PRED TABLO

Ena prvih in največkrat citiranih ter žal prevečkrat pozabljenih definicij trajnosti to opredeli tako: »Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.« (Poročilo Brundtlandove, 1987). Da tej definiciji lahko sledimo, je potreben temeljit premislek o vseh vplivih, ki jih imajo podjetja s svojim delovanjem. Na tem področju v zadnjih letih opazujemo vzpon standardov, certifikatov in kriterijev trajnostnega upravljanja in investiranja, razvoj katerih vodijo mednarodne organizacije (npr. Organizacija združenih narodov – OZN in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD), zahteve potrošnikov ter v zadnjem času vedno bolj intenzivno tudi finančne institucije same z razvojem in integracijo družbenih, okoljskih in upravljavskih kriterijev ob bok finančnim.

Ključna kazalnika razvoja in preživetja družb in planeta v naslednjih desetletjih sta:
- doseganje 17 ciljev trajnostnega razvoja, zajetih v Agendi 2030 OZN, in
- ogljična nevtralnost do leta 2050 (ključni cilj evropskega Zelenega dogovora).

Doseganje teh ciljev je postalo vprašanje preživetja in razvoja naslednjih generacij. Vedno več fenomenov v družbenem in naravnem okolju nas postavlja pred dejstvo o nujnosti sprememb. Kriza zaradi covida-19 nam je razkrila, da smo sposobni širokega razpona odzivov na izjemne izredne situacije. Kar se je izkazalo v tej krizi, je, da so podjetja, ki so že prej načrtno razvijala potenciale ljudi, imela jasno definirano poslanstvo in vizijo ter na strateški ravni upravljala z mislijo na vse svoje deležnike, bistveno bolje izšla iz krize.

vir: Agenda 2030 za trajnostni razvoj

 

PARTNERSTVA IN ZAVEZNIŠTVA ZA SISTEMSKE SPREMEMBE

Izjemno pomembno za naslednjo generacijo trajnostih poslovnih modelov bo sodelovanje s ključnimi deležniki ter razvoj edinstvenih kazalnikov ustvarjene vrednosti, ki presegajo zgolj ustvarjeno finančno vrednost. Oba koraka sta zahtevna v smislu, da narekujeta razvoj novih oblik sodelovanja ter razvoj novih oblik razmišljanja z namenom boljšega obvladovanja ter upravljanja s kompleksnostjo celostnih vplivov, ki jih imajo gospodarske družbe na širše okolje.

Na primeru Vzajemne vidimo priložnosti krepitve deležniškega upravljanja za poslovni razvoj na naslednjih področjih:

• Veliko trajnostnih načel se nanaša na izboljšavo korporativnega upravljanja in krepitev odnosa do vseh svojih deležnikov, kar dolgoročno krepi njihovo stabilnost in zmožnost dolgoročnega poslovanja.

• Zavarovalnice postajajo zaželen investitor oz. solastnik podjetij, kar lahko preraste v partnerstva in sodelovanja na povsem novih področjih (npr. nove trajnostne tehnologije in panoge).

• Mladim zavarovancem je trajnost mnogo bližja kot starejšim, s čimer se poraja možnost oblikovanja trajnostnih produktov in storitev ravno za to ciljno skupino.

Spremljanje in merjenje vplivov zavarovalniških produktov na kakovost življenja celotne populacije je zahtevna naloga, ki pa lahko pomembno vpliva na to, kako dojemamo vlogo (ne)solidarnosti v družbi. Verjamemo, da bo v prihodnosti pomembno spremljati in meriti, koga in na kakšen način dosežejo naši produkti, kako se odzivamo na vedno večjo stopnjo neenakosti v družbi in kako upravljamo z raznolikostjo znotraj in zunaj Vzajemne. S prevzemom te odgovornosti vstopimo v novo obdobje razumevanja vrednosti, ki jo moramo začeti razvijati vsi, če želimo doseči ambiciozne cilje trajnostnega razvoja, kot jih zastavlja Agenda 2030 s Cilji trajnostnega razvoja.

Ključno vrednost lahko ustvarimo s spodbujanjem višje stopnje solidarnosti v družbi, vzajemnosti, dostopa do zdravja, varnosti v obdobju starosti ipd. Glede na ta koncept postajajo tudi naša ključna poslovna vprašanja zelo trajnostna: »Koliko zavarovancev je zavarovanih z našimi zavarovanji, pod kakšnimi pogoji ter kakšne so njihove dejanske koristi?«

 

POGLED V PRIHODNOST - POPOTNICA STRATEŠKI VLOGI TRAJNOSTI

Verjameva, da ravnotežje in povezanost elementov učinkovitosti, odzivnosti in usmerjenosti v ustvarjanje skupne vrednosti odlikuje tista podjetja, ki bodo v prihodnosti odgovarjala na potrebe strank, zaposlenih, širše skupnosti in okolja ter si s tem zagotavljala svojo dolgoročno rast in razvoj. Ob naraščajočem zavedanju odgovornosti do vseh deležnikov, ki je v središču trajnostnega razvoja, je odgovornost vseh nas zaposlenih, še posebej pa vodij, da naše poslanstvo, vrednote prepletemo v naše produkte, storitve, procese in načrtovanje prihodnosti.

Opisane aktivnosti in napredek se po eni strani lahko zdijo kot »zlahka doseženo« ali kot zgolj »nekaj dobrih želja in majhnih korakov v pravo smer«. Zato je na mestu vprašanje, kako naprej, kaj še lahko izboljšamo, nadgradimo? Zavedamo se, da bi že doslej morda lahko naredili več, se sprememb lotili bolj ambiciozno, a po drugi strani tudi doseženo ni povsem samoumevno.

Ker vse bolj odločno prehajamo od besed k dejanjem, smo se s podpisom posebne Zaveze družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju v novembru 2021, Vzajemna, njeno vodstvo in vsi zaposleni zavezali, da bomo navedene zaveze uresničevali po najboljših močeh, celovito in kontinuirano. Tako bo Vzajemna:

1. na področju korporativnega upravljanja delovala po načelih, na katerih temeljita družbena odgovornost in trajnostni razvoj,

2. vidike družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja postopoma sistematično vključevala v strategijo in poli tiko upravljanja zavarovalnice,

3. pri razvoju poslovnega modela ter razvoju produktov in storitev upoštevala smernice družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja,

4. kot družbeno odgovoren delodajalec upoštevala dobre delovne prakse in s svojim delovanjem skrbela za razvoj in zaščito zdravega delovnega okolja ter

5. to zavezo javno objavila in javno komunicirala ter redno preverjala njeno uresničevanje.

Ta preskok morda ne bo lahek, prej obratno, se je pa vredno potruditi, saj se pozitivni vplivi lahko raztezajo čez celotni družbeni sistem.

Pot trajnostnega razvoja je neskončna, tako kot je neskončna obljuba trajnosti ali zdravje, zaupanje, znanje. Raziskujmo na tej poti velike priložnosti, načrtujmo boljšo vrednost in uživajmo v majhnih stvareh.

 

Andrej Šercer

 

Skozi naše sodelovanje se je pokazala dodana vrednost zunanjega pogleda, ter celovitega obravnavanja soodvisnih procesov, kot so razvoj zaposlenih, razvoj poslovne strategije, etični kodeks, kompetenčni model, razvoj ključnih kadrov, razvoj novih in boljših produktov in še bi lahko naštevali. Sistemsko povezovanje soodvisnih procesov prinaša ogromno novih poslovnih in razvojnih priložnosti, ki jih ne moremo zajeti, če delujemo zgolj iz enega zornega kota ali le našega »vrtička«. In tako kot se priložnosti razvijajo s sodelovanjem v okviru Vzajemne, lahko isto pričakujemo od sodelovanja z našimi ključnimi deležniki. In v tem je naš potencial, če želimo pos-
tati trajnostna zdravstvena zavarovalnica in res pravi »trendsetterji« prihodnosti.

Andrej Šercer, Vzajemna

 

 

 

 

 

Sodobne organizacije svojo odpornost krepijo s povezanostjo v širše sisteme, stalnim notranjim razvojem in učenjem.Trendsetterje nove generacije, v katere verjamemo in jih želimo spodbujati na njihovi poti, pa odlikuje tudi načrtovanje strategij, ki temeljijo na ustvarjanju vrednosti za širšo družbo, okolje in zaposlene. Izjemno nas veseli, da smo z Vzajemno skupaj že prehodili pomem-
ben del poti in z radovednostjo pričakujemo naslednje korake. S trajnostjo kot rdečo nitjo smo skozi serijo treh člankov ovrednotili že narejeno in se zazrli v prihodnost. Ključno vprašanje, ki ostaja ob koncu, je, kako drzno bomo stopili na to pot?

Anja Šerc, BB Consulting