Po poti sprememb - članek Ksenije Špiler Božič v časniku Dnevnik; 25.02.2012

26.02.2012

Razvoj kariere je neločljivo povezan s takšnimi in drugačnimi spremembami. Včasih zadošča, če le nekoliko popravimo smer, v katero gremo, lahko pa nas čaka velika sprememba, ki bo našo karierno pot temeljito predrugačila. V obeh primerih moramo vedeti, kako spremembo obvladati, pri tem pa predstavlja nasvet kariernega svetovalca dragoceno oporo, ki jo potrebujemo na kritičnih točkah naše poti.


Kdaj je čas za spremembo?
Včasih rečemo, da mora potreba po spremembi dozoreti. Na samem začetku jo je morda težko zaznati, vendar jo vedno napovedujejo značilni znaki, s katerimi nas naša telo in um opozarjata, da nekaj ni v redu. Lahko postajamo brezvoljni, pada nam motivacija za delo, zjutraj nenadoma težko vstanemo iz postelje. Pojavijo se glavobol, bolečina v želodcu, nenadoma nas zvije v križu. Temu sledijo negativna razpoloženja, žalost, iracionalni strahovi, razočaranje, jeza, celo agresija, ki jo občutijo sodelavci, nadrejeni in celo stranke. Vsi ti znaki kažejo, da se z nami nekaj dogaja in da je čas, da ugotovimo, za kaj gre.

Na tej točki se nas veliko ujame v zanko, past brez izhoda, saj si mislimo, da bomo o tem razmišljali, ko bomo boljše volje, ko se nam bo razpoloženje popravilo. Napaka. Če še naprej delamo vse tako, kot smo navajeni, in čakamo, da se bodo boljši pogoji zgodili sami od sebe, se bodo simptomi začeli samo poglabljati. Zato je to obenem točka, ko je potrebno prevzeti pobudo in začeti razmišljati. To je čas za soočanje s samimi seboj. Potrebno je razmisliti o tem, kaj sploh hočemo, katere so naše želje, česa si morda po tihem želimo ali smo si želeli, ko smo bili še otroci. Pogledati se moramo v ogledalo, neobremenjeno in brez vnaprejšnje samocenzure.

Iskren pogovor s seboj
Že prvi iskren premislek spremeni odnos, ki ga imamo do sebe in do položaja, v katerem smo. Nehamo se smiliti sami sebi, saj se ukvarjamo z nečim pozitivnim, to pa vodi tudi k izboljšanju razpoloženja. Zdaj že lažje raziskujemo, ali smo za želeno spremembo dobro pripravljeni ali pa bo zanjo potrebno še kaj narediti, morda pridobiti novo znanje, veščino, si pridobiti drugačne izkušnje.

Ko razmišljamo o spremembah, je ključno tudi to, da prefiltriramo številna prepričanja, največkrat omejujoča in zavirajoča, ki smo jih tekom življenja uspeli ponotranjiti in jim zdaj slepo sledimo. Poglejmo jih ponovno. Ali res držijo in predvsem - ali nam koristijo? Čemu se lahko odpovemo, ker nas samo ovira? Ponovno prevetrimo tudi svoj sistem vrednot in poglejmo, kaj od vsega tega nas bo na naši poti spremembe podprlo, katera prepričanja pa je potrebno postaviti v drugačen okvir ali jih preprosto opustiti, zaobiti oziroma spremeniti.

Do cilja po etapah
Proces, ki vodi v določitev naših želja, naših sanj, lahko traja kar nekaj časa. Naivno je pričakovati, da si bomo vzeli prosto popoldne, malo razmislili in takoj prišli do zaključka. V tej fazi je zato priporočljivo imeti ob sebi nekoga, ki mu zaupamo, svetovalca, trenerja ali iskrenega prijatelja, ki nam bo pripravljen postavljati tudi manj prijetna vprašanja in nam tako pomagal ugotoviti, kje leži srčika problema. Razlog ni vedno vsebina našega dela, včasih se je potrebno soočiti z našimi odnosi in načinom komuniciranja v njih.

Ko enkrat vemo, kam želimo priti, je potrebno pogledati, kaj vse na tej poti potrebujemo, in narediti načrt. Vloga kariernega svetovalca v tej fazi je zagotoviti, da bo narejen načrt realen, da se ne bomo zaleteli ali skušali zajeti več, kot žlica lahko nese. Pogosto si sami tudi ne znamo predstavljati, kako do želenega cilja. Sploh če smo na začetku velike spremembe, ki jo spremljajo številne neznanke. Karierni svetovalec nam jih bo pomagal odstirati in nas spremljal med posameznimi etapami, nas spodbujal in sproti preverjal, ali smo še na pravi poti, je izbrani cilj še vedno jasen ali ga je potrebno morda prilagoditi. Zgodi se lahko tudi to, da v teku spremembe končni cilj predrugačimo. S tem ni nič narobe.

Zavedanje svojih notranjih potreb
Pomembno je le, da se zavedamo svojih notranjih potreb, ki jih želimo s spremembo zadovoljiti. Sprememba ne sme biti sama sebi namen ali usmerjena (samo) k zadovoljitvi nekih zunanjih pogojev, kot je na primer višja plača. Šele ko sprememba iskreno izhaja iz nas in naših potreb, bo notranja motivacija dovolj visoka, da bomo prišli do cilja in bomo s spremembo tudi zadovoljni.