Observatorij 2022: Odgovornost za blaginjo
23.05.2022
"Blaginja ljudi in izboljševanje pogojev za doseganje večje blaginje je ključni cilj oblikovanja in vodenja razvojnih politik."
Na Observatoriju 2022 je Združenje Manager v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije in njegovo Komisijo za gospodarstvo v ponedeljek, 16. 5. 2022, premierno predstavilo akcijski načrt za večjo blaginjo v Sloveniji (na ogled tukaj), s prof. dr. Mramor in prof. dr. Domadenik Muren.
Observatorij prispeva k razmisleku, kako naj slovenski management dodatno pripomore k skupnemu napredku - cilju, ki ga opredeljuje tudi poslanstvo Združenja Manager. Z njim združenje s pomočjo eminentnih strokovnjakov ekonomske in drugih strok ključne teme za slovensko gospodarstvo umešča v širši družbeni kontekst. S tem pa, po besedah predsednika Andreja Božiča, suvereno zagovarja, katere so ključne rešitve za Slovenijo – "za državo razvoja in ustvarjalnosti, za državo, v kateri se bo praktično vsakdo lahko počutil dobro – za državo blaginje."
Spodaj preberite odlomek iz uvodnega nagovora predsednika Združenja Manager in partnerja v BB Consulting Andreja Božiča : Kako naj bo Slovenija država blaginje, ustvarjalnosti in razvoja za vse njene ljudi?
Slovenske managerke in managerji vsakodnevno, kot voditeljice in voditelji, ključno prispevajo k družbenemu razvoju, saj so podjetja temelj, na katerem gradimo vse ostale podsisteme … Ni je namreč uspešne države brez uspešnega gospodarstva. Seveda pa se managerji dobro zavedamo, da je uspešno gospodarstvo zgolj nujen pogoj, ne pa edini in zadosten, da neko državo lahko označimo za uspešno.
Kot našo glavno vodilo smo zapisali trajnostno voditeljstvo, kar pomeni, da naše delovanje ne sme biti na škodo narave, podpiramo socialno okolje, ostali deležniki v podjetjih pa so v ravnovesju, lastniki so upravičeni do delitve dobička, če so vsi drugi pred tem, še posebej zaposleni, poplačani.
Zato blaginja. Sicer širok, a univerzalen pojem. Kakovostno življenje, zadovoljstvo, varnost, dobro počutje, zdravje, ustvarjalno okolje, pogoji za osebni razvoj in razvoj osebnih odnosov. Na koncu sreča, če hočete.
Država blaginje je tako zagotovo naš skupni cilj, skupni imenovalec prizadevanj posameznih družbenih akterjev, ki imajo lahko na prvi pogled nasprotujoče si interese. A gre zgolj za to, da poti do tega skupnega cilja vidimo drugače. Zato se zavzemamo za dialog…
Svet se spreminja s svetlobno hitrostjo, kot malo in izvozno gospodarstvo smo zelo odvisni od tega, kako hitro bomo odreagirali na te spremembe in katere kompetence bomo imeli razvite za to, da bo odgovor pravi.
Dober šolski sistem, ki omogoča vsem dostop do izobrazbe, talentom pa dodaten razvoj in napredovanje tudi v znanosti in raziskovanju, pravna država, kjer smo vsi enaki pred državo, dobro delujoče zdravstvo, z mrežo za oskrbo starejših in tistih s posebnimi potrebami, itd., vse to dviguje kvaliteto življenja, zaupanje, psihološko varnost in kohezijo v družbi.
Zaradi take države se bodo mladi odločali ostati v Sloveniji in jo razvijali in morda prihajali tudi iz tujine.
Stimulativna davčna in finančna politika pa mora skrbeti za to, da bodo tisti, ki v družbi več prispevajo tudi dobili pravičen delež, pa skladno z vrednoto solidarnosti, ki je zelo pomembna, tudi več plačevali tudi za vse ostalo potrebno v družbi, saj jim je ta seveda pomagala razviti njihove talente.
Če se bomo osredotočali samo na prerazdelitev ustvarjenega družbenega produkta, ne pa kako ga več ustvariti, bomo nazadovali in bili relativno vedno revnejši.
…
Oba akcijska načrta* sta pravzaprav priročnik za državo in odločevalce, ki imajo z vidika gospodarstva in družbe eno ključno nalogo: zagotavljati pogoje za uspešen razvoj podjetij in poslovnega okolja v smeri ustvarjanja visoke dodane vrednosti ter oblikovanje razvojnih politik, ki povezujejo in nadgrajujejo sobivanje med podjetji in ljudmi. Povsem jasno je, da so srečni in zadovoljni zaposleni, ki so zdravi, primerno izobraženi in imajo urejene bivalne razmere, najbolj produktivni in inovativni. Brez inovativnosti pa ne bo dovoljšnega dviga produktivnosti, dodane vrednosti, blaginje družbe.
"Za gospodarski in harmoničen družbeni razvoj je treba upoštevati tudi dejavnike nematerialne blaginje."
* akcijski načrt Observatorija Združenja Manager za višjo rast produktivnosti je bil predstavljen septembra 2020
