BB dialog o prihodnosti z Žanom Dapčevičem, poslovnim direktorjem višje strokovne šole Academia

15.12.2020

Na drugem BB dialogu o prihodnosti na temo novih kazalnikov vrednosti je bil z nami gost Žan Dapčevič, poslovni direktor Višje strokovne šole Academia. Iz izkušnje vodenja Academie, preko česar ima dostop do globalnih trendov na področju izobraževanja, in svojega MBA študija na Säid Business School na oxfordski univerzi, nam je podal svoje izkušnje in dileme na področju merjenja učinkov in njihovega prevoda v kazalnike uspeha. Ti so sicer še vedno močno povezani s finančnimi izkazi uspešnosti, hkrati pa se tako pri nas, še bolj pa v tujini, potreba po novih kazalnikih uspeha odraža v vpeljavi in raziskovanju novih standardov in kazalnikov, ki vključujejo tudi družbene in okoljske učinke delovanja podjetij in organizacij. Pomembni temelji novih načinov merjenja so cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov. Trend je zaznati tudi v najprestižnejših poslovnih okoljih kot sta globalni World Economic Forum, kjer teče dialog o prehodu iz delniškega v deležniški kapitalizem, in lanskoletna iniciativa Business roundtable, v kateri se vodilni v največjih podjetjih strinjajo, da dobiček ni več edino merilo uspeha.

Glavna učenja pogovora z Žanom so bila:

• razmislek: v času sistemskih kriz, ki so že tu in še pred nami, je pomembno, da si vzamemo čas za razmislek o tem, kako razumemo vlogo podjetij, kakšno vrednost naj ustvarjajo ter za koga in kaj pomeni imeti uspešno podjetje? Kvaliteten razmislek na to temo je pomemben predpogoj za redefinicijo vloge podjetij in vrednosti, ki naj jo ta ustvarjajo v svetu.
• pogum za postavljanje drznih ciljev: ob razmisleku je ključen element za premik od ustaljenih (nedelujočih) praks pogum, da si kot posamezniki in podjetja postavljamo nove, drzne cilje, ki temeljijo na vrednotah. Ob zavedanju okoljskih in družbenih kriz, na katere nas znanstveniki opozarjajo že nekaj desetletij, potrebujemo pogumne posameznike in podjetja, ki so pripravljena sebi in družbi postaviti ambiciozne cilje. Tu nam je zgled premik od zadoščanja minimalnih standardov delovanja (primer ISO standard) k postavljanju višjih meril delovanja (primer standardi odličnosti, kot je EFQM).
• sledenje postavljenim standardom: ob razmisleku in pogumni pripravljenosti, da si zadamo višje cilje, se lahko za te cilje in standarde obrnemo navzven. Na trgu obstaja veliko organizacij in standardov, ki nam služijo kot dober smerokaz. Pri tem je pomembno, da imajo ti element primerljivosti, saj s tem lahko bolje definiramo lasten (ne)uspeh in primerjamo dobre in slabe prakse, ki nas vodijo do želenih ciljev.
• merjenje in spremljanje napredka: preden se pogumno lotimo doseganja drznih ciljev in obstoječih visokih standardov, je pomembno, da izmerimo začetno stanje in opredelimo jasne cilje. Meriti se da vse, bodisi neposredno ali posredno, s tem pa bolj kvalitetno spremljamo napredek in po potrebi prilagajamo aktivnosti na poti do boljših rezultatov, tako na osebni ravni, kot ravni podjetja. Eno od orodij, ki jih pri tem priporoča Žan, je osebni poslovni načrt po vzoru Salesforce-ovega V2MOM modela, nastaja pa vedno več standardov merjenja družbenih in okoljskih učinkov podjetja, kot na primer B Corps, ki nam pomaga uravnotežiti finančne učinke z ustvarjanjem družbene in okoljske škode ali vrednosti.
• razvoj panoge, družbe in okolja: poleg razvoja lastnega podjetja z redefiniranjem njegove vloge, postavljanju novih ambicioznih ciljev, s tem prispevamo k razvoju celotne panoge in posledično družbe. Tudi na tem področju nastajajo različne pobude, ene bolj, druge manj odmevne. Iniciativa 1% podjetja nagovarja, da 1% svojega časa, resursov ali prometa namenijo izboljšanju sveta. Primer Academie nam kaže, da njihov vodstveni kader 20% časa namenja izboljševanju področja visokošolstva, s čimer skrbijo za razvoj celotne panoge in s tem dviga kakovosti študija tudi na drugih visokošolskih ustanovah.
• stalno učenje: izpostavljanje novim znanjem, standardom, kazalnikom in izkušnjam poganja nove premisleke, s katerimi se bomo lahko bolje približali ideji, da je podjetje odgovorno za več kot zgolj ustvarjanje dobička, t.j. trajnostno delovanje v najširšem možnem pomenu.

Idej in razmislekov nam torej ne bo zmanjkalo, Žan pa nam v branje priporoča še knjigo Trailblazer - The Power of Business as the Greatest Platform for Change Marca Benioffa. Z veseljem pa bo pogovor na to, ali katero drugo temo, nadaljeval, če se mu javite na mail: zan.dapcevic@academia.si.

Hvala Žanu za postavljanje vprašanj in izhodišč, ki nam bodo še dolgo odzvanjala in vsem vam, ki ste bili z nami in prispevali k prijetnemu in pomembnemu dialogu o prihodnosti.